Omemba: Paul Auster

»Ali mora biti dogodek resničen, da bi ga spoznali kot resničnega, ali pa je že vera v resničnost nekega dogodka dovolj, da je ta dogodek resničen, četudi se zadeva, ki naj bi se zgodila, v resnici ni zgodila?«

»V treh dneh želim prebrati Iliado, / zato, moj Corydon, zapahni dver. / In rečem ti, da velik bo hudir, / če bi le s čim mi kdo kalil naslado.«

»Pri teh knjigah mu je bil najbolj všeč njihov smisel za popolnost in gospodarnost. V dobri kriminalki ni nič odveč, vsak stavek, vsaka beseda ima pomen. In četudi ni pomembna, lahko postane pomembna – kar je enako. Svet iz knjige oživi in zakipi od možnosti, skrivnosti in protislovij.«

»Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti — / krasna si, hči planin!«

»Začnem s tem, kar mi najbolj po glavi gre: najela sem si novi atelje za dobo šestih mesecev. Predbacivam si pri tem mnogo in si stavim končno mučno vprašanje, ali se ne bo rogal ta lepi veliki luksurjozni atelje mojemu neznanju in slabim ničevim slikam?«

»Dva vojaka skočita na nizke lestve in brizgata nafto skozi odprta okna pri malem kmetu Lozarju. Po zraku zadiši svežilno, prijetno. Steklo rezko zapoje, rdeče bombe se zde kakor paradižniki, ko lete po zraku skozi okna v hišo. Detonacije so zamolkle, dušene v tesnih prostorih. Ogenj sikne zdaj tu, zdaj tam, kot neznanec zvedavo pogleda skozi duri in šviga. Zdi se kakor čarodej, ki pleše po prostorih.«

»V nek gaj odšel je na otoku Kreti, / ker je menda na tisti zemlji sveti / živela nimfa, ki pred njo klečali / kopit spodvitih so satiri.«

»Moj hortus conclusus ima steklene stene, saj veliko gledam ven in drugi gledajo noter, jaz sem zaprta, ampak oversharam, lažem in govorim po resnici hkrati, sedim na oltarju, ki sem si ga zgradila, in gledam ven skozi stene, ampak verjetno bi bilo bolje, da bi se samo naučila razbiti steno.«

»Starec vsake toliko zarjove, da ni naključje, da je bil prav on, ne kakšen drug še živeč Islandec, za model velikana v prenovljenem grbu nove republike. Fant mu sledi, da si ne bi kaj naredil. Kot da bi lahko preprečil, da trol razsuje sebe ali kar mu pač pride na pot.«

»Čas se konec koncev izteka. Morda je čisto prav, da zdaj odložiš svoje zgodbe na stran in raziščeš, kako je bilo živeti v tem telesu od prvega dne, ki se ga spominjaš, do danes.«

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu...«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina...«

»SPOMIN bistri zabrisano obliko...«

»Obzorja, zapisana v množini, nakazujejo na možnosti prihodnjih stanj, ki preko različnih mejnih in vmesnih miselnih prostorov presegajo enoznačna pojmovanja sveta.«

»O svojih delih ne morem govoriti na način, da jih pojmujem kot 'okno', ko nam nosilec odpre pogled na iluzijo stvarnega sveta, hkrati pa tudi ne gre za za premišljevanje ideje slike kot objekta ali ekranskega slikarstva.«

»Filozofija in literatura sta pri tej slikarski seriji pomembni referenčni točki, veliko bolj kot na primer reference s področja slikarstva ali umetnostne teorije.«

»Kot družba in kot posamezniki imamo radi koherentne in sosledne predstave o tem, kdo in kaj smo. Vendar se ta predstava ustvarja vsak dan znova.«